GIF

GIF

 

GIF (Graphics Interchange Format) je rastrski slikovni format. Je format za definicijo barvnih rastrskih slik. Omogoča učinkovito kodiranje slik visoke ločljivosti in kakovosti.  Podpira 8 bitov na piksel, torej lahko naenkrat prikaže do 256 barv iz 24-bitnega barvnega modela RGB. Omogoča animacijo z zaporednim prikazovanjem sličic, ki imajo ločene barvne palete. Uporaben je za prikazovanje logotipov in drugih enostavnih motivov ter preprostih animacij. Manj uporaben je za prikazovanje fotografij, zaradi omejenega nabora barv. (Rugelj, 2019)

Format GIF je zelo majhen po velikosti v primerjavi z ostalimi slikovnimi formati. GIF kompresira sliko na dva načina; zmanjša število barv in število bitov na piksel ter kasneje zamenja večje število vzorcev z enim velikim. Poenostavljeno pomeni, da namesto pet barv modre, shrani le eno. (Kreativec, 2017)

Ker lahko format GIF vsebuje le 256 barv, ni idealen za shranjevanje digitalnih fotografij, kot so tiste, posnete z digitalnim fotoaparatom. Tudi pri uporabi barvne palete po meri in uporabi odtenkov za izravnavo slike so fotografije, shranjene v formatu GIF, pogosto videti zrnate in nerealne. Zato se za shranjevanje digitalnih fotografij pogosteje uporablja format JPEG, ki podpira na milijone barv. (GIF, 2016)

GIF slike so primernejše za gumbe in transparente na spletnih mestih, saj za te vrste slik običajno ni potrebno veliko barv. Večina spletnih razvijalcev vseeno raje uporablja novejši format PNG, saj ta podpira širšo paleto barv. Vseeno niti JPEG niti PNG formata ne podpirata animacij, zato animirani GIF ostaja priljubljen na spletu. (GIF, 2016)

 

KOMPRESIJA

Temelji na uporabi LZW (Lempel-Ziv-Welch) algoritma za kodiranje, ki se sproti prilagaja statističnim zakonitostim vhodnega niza. LZW zmanjša količino podatkov tako, da upošteva ponavljanje določenih zaporedij. Pomembno je, da je algoritem LZW brezizguben, kar pomeni, da s kompresijo ne izgubimo informacij. Uporablja tri tipe podatkov: zaporedje vhodnih znakov, zaporedje kod in tabela nizov. Začetne vrednosti tabele nizov predstavljajo posamezni vhodni znaki. Algoritem je največkrat uporabljen pri formatu GIF, občasno tudi pri formatih PDF in TIFF. Glavna ideja za stiskanje je iskanje ponavljajočih vzorcev v podatkih z namenom zmanjševanje zasedenega prostora. Postopek algoritma: ko se vhodna informacije procesirajo, imamo implementiran slovar, ki hrani povezave med najdaljšimi besedami ter seznamom vrednosti kod. Besede so nato nadomeščene s pripadajočimi kodami, s čimer dosežemo kompresijo. (Rugelj, 2019)

Format GIF je učinkovit za stiskanje, ki je odvisno od števila barv. Uporablja le 256 barv in pa prozorno barvo, kjer izbrano barvo spremenimo tako, da skoznjo vidimo ozadje. Značilno za GIF je tudi prepletanje (angl. interlacing), kar pomeni, da se slika postopno izboljšuje, medtem ko jo pregledovalnik nalaga. Možno je shraniti več slik v eni datoteki, kar je osnova za enostavne animacije. (Rugelj, 2019)

 

IZGUBA BARV

GIF je primeren za grafe, diagrame, animirane risanke ali logotipe s sorazmerno majhnim številom barv. Fotografija z veliko barvami lahko izgubi tudi do 99,998 % barv. Pri nalaganju GIF formata je moč opaziti, da se dolgo nalaga. (Kreativec, 2017)

Slika GIF lahko dejansko shrani več kot 256 barv. To dosežemo tako, da sliko ločimo na več »blokov«, pri čemer vsak uporablja 256 barv. Bloke lahko združimo v eno samo sliko, ki teoretično lahko ustvari »pravo barvo« ali 24-bitno sliko. Ta metoda se redko uporablja, saj je velikost nastale datoteke veliko večja od JPEG datoteke. (GIF, 2016)

 

RAZVOJ GIF

Prva verzija se je razvila leta 1987 (GIF 87a) pri ameriškem internetnem ponudniku CompuServe, ki je tudi temeljila na uporabi LZW algoritma, omogočala je več slik v eni datoteki, pozicijo slike v logičnem oknu ter prepletanje. Izboljšali so jo leta 1989 (GIF 89a), ko je pridobila zakasnitev med predvajanimi slikami, prozornost, izpis besedila, način odstranitve prikazane slike po izteku določenega časa ter kodiranje informacij za druge aplikacije in komentarjev. (Rugelj, 2019)

Čeprav je bil format GIF objavljen pred več kot četrtino stoletja, se še vedno pogosto uporablja na spletu. Večina GIF-ov uporablja obliko 89a. Različico določene slike GIF lahko preverimo tako, da jo odprete v urejevalniku besedil in pogledamo prvih šest znakov, navedenih v dokumentu (GIF87a ali GIF89a). (GIF, 2016)

 

Prednosti GIF:

  • profesionalen izgled slik (podpira transparentnost)
  • majhna velikost datoteke
  • boljše prenašanje sporočila (prikaže premike in čustva, ki jih običajna slika ne more)

Slabosti GIF:

  • omejena paleta barv (podpira le 256 barv)
  • ni mogoče urejanje (animacije ni možno urediti po izvozu GIF slike)
  • pomembna je internetna povezava (kljub majhni velikosti datoteke, lahko povezava vpliva na hitrost nalaganja slike)

(Regoli, 2016)

 

Primeri programov za ustvarjanje GIF slik: Gimp, Photoscape, Gifted Motion, Picasion, GifPal, Gickr, MakeAGif, Giphy, GIFMaker…

 

VIRI

GIF. (2016). Pridobljeno 30. 12. 2o19 s https://techterms.com/definition/gif

Kreativec (2017). Kaj je GIF? Pridobljeno 30. 12. 2o19 s https://kreativec.si/kaj-je-gif/

Regoli, N. (2016). 6 Advantages and Disadvantages of Animated Gifs. Pridobljeno 30. 12. 2o19 s https://connectusfund.org/6-advantages-and-disadvantages-of-animated-gifs

Rugelj, J. (2019). Predavanja pri predmetu Večpredstavnost in hipertekst. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta.